Alpski val

10.11.2008

V četrtek, 13. novembra se v Špetru pričenjajo Beneški kulturni dnevi, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine FJK. V petih večerih bo enajst strokovnjakov iz Italije in Slovenije poslušalcem predavalo o slovenščini in njenem zgodovinskem razvoju, slovenskih narečjih, dvojezičnosti, identiteti in vplivu, ki ga imajo manjšinski jeziki na razvoj teritorija, piše zamejski slovenski tednik Novi Matajur. Večere so poimenovali s skupnim naslovom Odkrivajmo naš jezik.

13.10.2008

Na ogled fotografije ljudi iz Benečije

Združenje Don Eugenio Blanchini, Študijski center Nediža, Zadruga Most je konec septembra v večnamenskem centru v Landaru v Podbonescu na ogled postavilo fotografije Ivana Gujona, znanega beneškega borca za slovenski jezik na italijanski strani meje. Bil je eden od zavednih in najbolj bojevitih beneških duhovnikov, ki se je leta 1933 ostro postavil proti diktatu duceja ob prepovedi slovenščine po beneških cerkvah.


Primož Trubar v Čedadu V Čedadu so otvorili razstavo Primož Trubar – veliki neznani Evropejec. Razstavo o Trubarju, ki je leta tisoč petsto petdeset z abecednikom in katekizmom bil začetnik slovenske tiskane besede in književnosti, prihaja med Beneške Slovence v pravem času.		Topolovo Postaja V vasici Topolovo, izza Kolovrata, v Beneški Sloveniji, poteka do nedelje 20. julija pravi multikulturni in multietnični festival imenovan Postaja Topolove.


Kal v poeziji letos dejansko brez meja Občina Podbonesec je tudi letos razpisala že peto izvedbo mednarodnega pesniškega natečaja “Kal v poeziji – umetnost brez meja”, ki se je slovesno zaključil konec maja v zamejstvu v vasici Kal. Natečaj, ki je nastal, da bi utrjeval združevanje med ljudmi in s pomočjo poezije širil skupna čustva in občutja, ki presegajo vsako jezikovno pregrado, se je v petih izvedbah spreminjal.		Poleg Gregorčiča še Trubar Letošnje leto je v celoti zaznamovano s 500-to obletnico rojstva Primoža Trubarja, ki ga Slovenci priznavamo za začetnika slovenskega knjižnega jezika. Pomeni pa tudi mejnik zavedanja Slovencev za lastno identiteto in vrednost, ki nas je vse do danes ohranila sicer kot majhen a suveren narod.