V četrtek, 13. novembra se v Špetru pričenjajo Beneški kulturni dnevi, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine FJK. V petih večerih bo enajst strokovnjakov iz Italije in Slovenije poslušalcem predavalo o slovenščini in njenem zgodovinskem razvoju, slovenskih narečjih, dvojezičnosti, identiteti in vplivu, ki ga imajo manjšinski jeziki na razvoj teritorija, piše zamejski slovenski tednik Novi Matajur. Večere so poimenovali s skupnim naslovom Odkrivajmo naš jezik.

Italijanski Senat je sprejel dekret o reformi italijanskega šolstva, ki je v minulih dneh požel veliko negodovanja, kritik in protestov. Pred dnevi se je po besedah ravnateljice dvojezične šole iz Špetra Žive Gruden odzval tudi svet zavoda. Slednji je izrazil svojo zaskrbljenost, ker ukrep odvzema šoli potrebna sredstva, ki bi jih potrebovala za dobro opravljanje svoje vloge.

Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič je v pismu novemu predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju izrazil željo, da bi primerno uredili pravico do udeležbe predstavnikov Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) na vseh plenarnih sejah DZ, so sporočili iz SKGZ.

Združenje Don Eugenio Blanchini, Študijski center Nediža, Zadruga Most je konec septembra v večnamenskem centru v Landaru v Podbonescu na ogled postavilo fotografije Ivana Gujona, znanega beneškega borca za slovenski jezik na italijanski strani meje. Bil je eden od zavednih in najbolj bojevitih beneških duhovnikov, ki se je leta 1933 ostro postavil proti diktatu duceja ob prepovedi slovenščine po beneških cerkvah.

Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine (FJK) je na svoji torkovi večerni seji tudi formalno ustanovila novo komisijo za slovensko manjšino, delovanje katere je predvideno v deželnem zakonu za zaščito slovenske manjšine, ki so ga v FJK sprejeli oktobra 2007.

V Čedadu so otvorili razstavo Primož Trubar – veliki neznani Evropejec. Razstavo o Trubarju, ki je leta tisoč petsto petdeset z abecednikom in katekizmom bil začetnik slovenske tiskane besede in književnosti, prihaja med Beneške Slovence v pravem času.

V Furlaniji-Julijski krajini (FJK) vlada prepričanje, da se bodo dobri odnosi s Slovenijo nadaljevali tudi po nedeljskih parlamentarnih volitvah. Predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo verjame v nadaljevanje sodelovanja, podobno pa je tudi stališče domala vseh pomembnejših krajevnih političnih predstavnikov.

Vladajoča desnosredinska koalicija v deželnem parlamentu Furlanije-Julijske krajine (FJK) je vložila osnutek deželnega zakona za zaščito, vrednotenje in promocijo krajevnih narečij in kultur, pri čemer želijo zaščititi tudi t.i. "rezijanščino", "nadiščino" in govorico "po našen", ki po njihovem mnenju niso slovenska narečja.