|
06.02.2008, TŠ / STA
 Bo kdaj predor pod Vršičem?Kot smo na Alpskem valu že poročali, se v zadnjem času resno obujajo ideje o gradni predora pod prelazom Vršič. O tem je bilo govora tudi na sestanku s predstavniki prometnega ministrstva, ko je ideje bovške občine o gradnji predora predstavil Ivan Černilogar. |
Kot te dni poročajo tudi pri drugih medijih, na občini Bovec rešitev prevoznosti Vršiča vidijo v 1,3-kilometrskem predoru. Medtem pa se pri Direkciji RS za ceste sprašujejo o smiselnosti vzdrževanja prevoznosti ceste v zimskem času. Zaradi soljenja se povzroča velika škoda na objektih. Po besedah pristojnih na direkciji bi veljalo razmisliti o smiselnosti vzdrževanja prevoznosti v ostrih zimskih razmerah, za kar so v lanski zimi namenili 34.000 evrov, saj je meja še "znosnega" vzdrževanja pri 1200 metrih nad morjem. Ob večjih količinah novozapadlega snega ali pri spomladanski odmrzniti v visokogorju cesti namreč pretijo snežni plazovi. V preteklosti je bila zato ponavadi zaprta, po mangartskem plazu leta 2000, ko je bil to edini dostop v dolino Soče z gorenjske strani brez prehoda državne meje in se je prevoznost ceste vzdrževala tudi v zimskem času, pa je na zahtevo oz. pritiske javnosti cesta odprta skozi vse leto, če le ni nevarnosti snežnih plazov.
Zato so na direkciji v letih 2006 in 2007 izdelali idejna projekta rekonstrukcije regionalne ceste od Bovca preko Vršiča in naprej po t.i. Ruski cesti z ukrepi za zagotovitev celoletne prevoznosti. Na obstoječi trasi bi postavili dve galeriji, zaščitne mreže, sisteme za nadzorovano proženje snežnih plazov in drugo zaščito, kar bi po predračunski vrednosti stalo 42 milijonov evrov. Ker pa se na bovški občini se z rekonstrukcijo po sedanji trasi ceste ne strinjajo, so lani jeseni naročili idejno študijo o izgradnji predora. "S približno 1,3 kilometra dolgim predorom bi rešili težave s snežnimi plazovi v zgornjem delu, promet po cesti med gradnjo ne bi bil oviran, hkrati pa bi v poletnih mesecih lažje uredili mirujoči promet na Vršiču," je povedal bovški župan Danijel Krivec. Po njegovih besedah bi gradnja predora po prvih ocenah stala okoli 20 milijonov evrov in bi bila na dolgi rok cenejša ter ustreznejša rešitev, tudi za okolje, saj območje Vršiča leži v Triglavskem narodnem parku. S predorom, ki bi pot preko prelaza skrajšal za približno 15 minut, bi se lahko povečal turistični obisk na Bovškem.
Svojo študijo je bovška občina zato poslala na direkcijo in Družbo za državne ceste. Sedaj čakajo na sestanek, na katerem bi strokovno pregledali obe varianti. Menijo, da ima njihova rešitev več pozitivnih lastnosti. S Krivcem se strinja tudi Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Z gradnjo predora, ki bi povezal območje pod Erjavčevo kočo na Gorenjski in razgledišče pri Šupci na Primorski strani, bi se izognili večini lavinsko ogroženih pobočij, zato je ta možnost dolgoročno najbolj sprejemljiva rešitev lavinskih in drugih z erozijo povezanih težav na ožjem območju prelaza, je poudaril Pavšek. |
Komentarji |
07.02.2008 08:43
koši |
začasno že, če nimajo kam dati denarja kot v Bovško, za nas ostale pa je smiselno le predor nekje v dolini, da bo cela Soška dolina imela kaj od te hitre povezave na sever, tako pa ne bo imel nihče nič, ker potem si bodo Slovenci oprali vest! |
04.03.2008 17:32
tone |
Relaciji Bovec-Predel-Kranjska Gora,Bovec-Vršič-Kranjska Gora sta po dolžini popolnoma enaki,le da je prva hitrejša in bliže avtocesti.Zato predlagam,da se naši dogovorijo z Italjani za predor pod Predelom.Predor pod Vršičem naj gre vdrugi plan. |
14.05.2008 11:26
Jože |
Vsekakor so predori boljša rešitev kot razne galerije ali snežne brane.Ne vem zakaj delajo v Ljubljani take probleme z Vršiškim predorom,ko vemo da razmetavajo z denarjem v predoru Šentvid.Prav tako ni problem 10 miljonov eurov,ki ga bo morala plačati država,da bo dobil posel v predoru Markovec SCT zaradi izločitve Vidonija.Če bi se državne službe racionalno obnašale,bi ostalo še precej več denarja kot je vreden 1.3 km dolg enocevni predor. |
|
|
Trenutno 10 poslušalcev.
