01.02.2008, Miloš Batistuta
Trinkov koledar
Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je včeraj v Špetru predstavilo letošnji Trinkov koledar, tradicionalno in osrednjo publikacijo Slovencev iz Videmske pokrajine. |
Letošnja številka je petdeseta po vrsti, to izjemno pomembno publikacijo pa spremljajo nekateri pomembni dogodki in obletnice, Renzo Matelič je spregovoril o 40. letnici Zveze beneških izseljencev, David Klodič je zapisal misli o 30. letnici Glasbene matice v Špetru, predstavnica Slovenske kulturno gospodarske zveze in odgovorna urednica koledarja Jole Namor je predstavila najbolj pomembne dogodke v Beneški Sloveniji v lanskem letu, kjer izstopa pridobitev naziva Nižje srednje dvojezične šole v Špetru, za vse, tako za Benečane kot za Slovence s te strani Matajurja pa izstopa decembrska širitev šengenske meje. Letošnji Trinkov koledar šteje 240 strani, tako kot ponavadi vsebuje koledar, ki ga dopolnjujejo pregovori, v letošnjo posebno številko pa so vložili nekatere članke iz zgodovine oziroma preteklih številk Trinkovega koledarja, ki dajejo zanimivo primerjavo razmišljanj izpred let, ko si še nismo mogli zamišljati odprte meje brez pritiskov, tako npr. zapis Ada Konta z dneva emigranta iz januarja leta 1973,veliko zapisov gre seveda na račun spominov na konfin, pa seveda o monsinjorju Trinku in drugih Čedermacih. Posebno vrednost ima koledar zaradi člankov v narečjih Slovencev v Videmski pokrajini, Luigia Negro Šimiljonawa iz Rezije posveča svoje misli obisku Rezijanov na Kambreškem, Lučija Trušnjak opisuje Dreko, Bruna Baloh spregovori v narečju, ki se govori v Terskih dolinah, pesnica Silvana Paletti v rezijanskem narečju pripoveduje o lisici ziz bilin repon, tradicionalno pa koledar vsebuje tudi članke prijateljev z naše strani Matajurja. Letos so svoje članke prispevali načelnik Upravne enote in poznavalec Beneške Slovenije Zdravko Likar , konzul Jože Šušmelj, Tomaž Pavšič iz Idrije, Jožica Strgar s Kambreškega, zgodovinar Branko Marušič iz Solkana, Marta Mazora iz Breginja pripoveduje o košpah, Nataša Gliha Komac s Predela podaja izjemen članek o slovenski besedi, Karla Kofol predstavlja Plečnika, Ana Kruh in Miha Mlinar o arheologiji med Nadižo in Sočo, Vida Škvor pa o oktetu Simon Gregorčič. Poseben zapis gre v čast spomina na pokojnega Vlada Uršiča, prijatelja in pokrovitelja Benečije,ki nas je lani zapustil v 81.letu starosti. |