|
30.01.2008, Tomaž Šavli
 Os ima že tudi idrijski krak, morda bi lahko imela še ajdovskegaPred kratkim so se ponovno obudile ideje o gradnji nekaterih daljših predorov, ki bi skrajšali povezave krajev, ki so slabo prometno opremljeni, z osrednjo Slovenijo in glavnimi prometnimi koridorji. Med morebitnimi novimi potmi, ki bi Posočje ter Idrijsko-Cerkljansko odprle svetu, so poleg idej o predorih pod Vršičem, Predelom, med Tolminsko in Bohinjem, med Cerkljanskim in Poljansko dolino, tudi ideje o sodobnejši povezavi med Idrijsko in Vipavsko dolino ter Idrijsko in Žiremi. O tem je bila pred kratkim vložena tudi poslanska pobuda. |
Ceste v Sloveniji so v povprečju slabe. To lahko trdimo. Obnavljajo se počasi, je pa res, da v zadnjih letih nekoliko bolj pospešeno – vsaj nekatere. Poleg obstoječih načrtov za gradnjo novih cest se pojavljajo še novi. Koliko so nekateri uresničljivi in srednjeročne izvedljivi, je sicer vprašanje, se pa zadnje čase pojavljajo kar ambiciozne pobude za nove cestne povezave. Med njimi je tudi pobuda za novo povezavo med Idrijo in Ajdovščino, ki bi vključevala daljši predor in morda končno bolj odprla sedaj prometno slabo povezano Idrijsko. Podobno bi bilo s povezavo med Idrijo in Žiremi.
Poslansko pobudo v zvezi s tem je pred kratkim vložil poslanec Državnega zbora, sicer tudi nekdanji idrijski župan Samo Bevk. Naslovil jo je ministrom za promet, za razvoj ter za lokalno politiko in regionalni razvoj Radovanu Žerjavu, Žigi Turku in Ivanu Žagarju. Predlaga pa izdelavo idejne študije za gradnjo možne predorske povezave Idrije z Vipavsko dolino in osrednjo Slovenijo in pripravo nacionalnega programa izgradnje (in obnove) državnih cest in predorov v Republiki Sloveniji.
Kot v svoji pobudi navaja Bevk, bo v relativno kratkem času dokončan projekt slovenskega avtocestnega križa, pred nami so ambiciozni načrti za prenovo železniškega omrežja v Sloveniji, zelo malo ali nič pa se govori o preostali mreži državnih cest. Po Bevkovem mnenju se na državni cestni mreži načrtuje premalo ambicioznih projektov na področju predorske gradnje.
Kot navaja Bevk, bi prvi predlagani predor med Idrijo in Ajdovščino spadal v okvir projekta Adrialpika, ki bi bil umeščen na trasi od Nabrežine v Republiki Italiji, preko Štanjela in Ajdovščine ter Idrije proti Gorenjski in meji z Republiko Avstrijo. Drugi predor pa bi (najbrž bi bila potrebna vsaj dva), s časovno zamudo vožnje cca 30 do 35 minut, povezal Idrijo (in Žiri) z Ljubljano in ji s tem skrajšal in poenostavil pot tudi do drugih delov države. Na podlagi te regionalno omejene konkretne pobude, daje tudi poslansko pobudo, da se končno začne z resnim delom na pripravi Nacionalnega programa izgradnje (in obnove) državnih cest in predorov v Republiki Sloveniji.
Na srečanju predstavnikov prometnega ministrstva in njihovih služb z lokalnimi predstavniki v Tolminu se je državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič ob pobudi, da bi poleg cestna povezave med Ljubljano in Tolminsko po dolini reke Idrijce morali več pozornosti posvetiti še cesti po soški dolini, pošalil, da bi lahko narisali še en krak razvojne osi med Tolminom in Solkanom. Morda bo treba premisliti in zarisati še enega med Idrijo in Ajdovščino, še en krak pa med Idrijo in Žiremi. |
Komentarji |
30.01.2008 13:42
Roki |
Predori so dražji, vendar pa pomenijo manjši poseg v ozke doline, krajše povezave in manjšo porabo goriva.
Tukaj pa moramo biti racionalni. Poslanci, ne dajte se prepričati, da ni denarja. Zakaj bi delali kozmetične popravke v smeri Keltike, po Soški dolini, čez Vršič z galerijami ali le 1 km dolgim predorom...pa galerije na italijanski strani ceste od Predela navzdol, na naši strani le kozmetične popravke na cesti, ob tem pa drag viadukt pri odcepu ceste na Mangart.
Metanje denarja stran. zasnovajmo te povezave s predori po dolinah in pustimo prelaze lokalnim potrbam in planiskemu turizmu.
Če gremo od severa proti jugu: Naredimo predor pod Strmcem v Rabelj in ne popravljati obstoječe ceste tako, da ne bo ne tič ne miš! Raje počakajmo malo z Vršičem in načrtujmo predor iz doline v Kranjsko goro.
Dalje, takoj naredimo obvoze vseh naselji po Soški dolini in potem med njimi začnimo graditi hitro cesto, četudi po novi trasi. To je naša glavna prometna os, ki nas Povezuje med Gorico in Gorenjsko (torej med seboj!)oz. Čez Trbiž na sever, v Avstrijo in Nemčijo.
Tukaj nemore biti govora o štednji z malo blažjimi ovinki itd. To je smešno.
V smeri Cerkna in Idrije je še bolj smešno govoriti o izboljšanju odsekov. Tukaj mora potekati hitra cesta skozi številne predore, sicer je vržen denar stran in nič kaj ne bomo izbojšali. Tukaj ni umika ali pa ne pristajajte na olepševalne pogovore z ministri.
Ne jemljite drobtinic, ker je to škodljivo!
Tudi odsek proti Idriji je treba tretirati po tem ključu. Naj bo pa napravljeno pet ali deset let kasneje, toda bo, ne pa ta flikarija, ki je žaljiva. O tem naj se pogovarjajo na slovesnostih in ne o golažu in trepljanju po ramah. Najboljši so padli. Oni bi si to že priborili, ne da bi jjim rasli trebuhi kot nekaterim zaupanja vrednim pogajalcem.
Treba je izračunati tudi ali ne prideš časovno prej v Ljubljano iz Tmina, če prideš po hitri cesti do avtoceste v N. Gorici, kot pa da se cijaziš čez Cerkno ali Idrijo in to še le kdaj! Torej, hitra cesta je vrabec v roki, goloba na strahi pa zahtevajmo za jutri. Tudi, če hitre ceste ne bo, nam goloba ne bo dano prej vjeti!
Ali ste poztabili na cesto pok. Vrana PRIMORKA! No, sedaj, akterji enotne primorske: kje so besede in obljube da bo to prineslo takoj to Primorko?! Seveda, besede so poceni, vi pa ste že preskrbljeni, saj imate storške plačane ker ste funkcionarji in vam gre vožnja v rok službe ali nadur: Pa brez zamere. |
31.01.2008 06:08
rok |
Samo da ne bomo cez 20 let imeli namesto dolin ali grap samo se ceste skozi njih. |
|
|
Trenutno 10 poslušalcev.
