|
23.07.2007, STA / AV
 Speča lepotica se še noče prebuditiBohinjsko železnico so ob lanski stoletnici mnogi opisovali kot spečo gorsko lepotico, ki pa naj bi jo prav visoki jubilej ponovno prebudil in ji vrnil nekdanji sijaj. Po letu dni se županom občin ob progi zdi, da eden najlepših železniških odsekov v Evropi, ki bi bil potreben obnove, ponovno drema, čeprav so Slovenske železnice po progi lani prepeljale 445.000 potnikov, skoraj 5 odstotkov več kot leta 2005. Vse večje je tudi zanimanje za vožnje z muzejskimi vlaki med Jesenicam in Novo Gorico. |
"V turističnem smislu se je bohinjska proga prebudila, v drugih pogledih pa še spi. Želja občin je, da bi jo modernizirali, a v tem delu še vedno tiho drema," je izjavil župan Mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. Prav na novogoriški železniški postaji je bila pred letom velika slovesnost ob stoletnici bohinjske proge.
Po Brulčevih besedah je bil v promociji železniške proge, ki se lahko na 89 kilometrih pohvali z 28 predori in 65 mostovi - izstopata skoraj 6 kilometrov in pol dolg bohinjski predor in solkanski most, s 85 metri razpona največji kamniti železniški most na svetu -, v zadnjem letu sicer narejen velik korak, a se drugje zatika predvsem zaradi nenehnih sprememb v vodstvu Slovenskih železnic.
Podobnega mnenja je tudi blejski župan Janez Fajfar, ki skupaj z bohinjskim kolegom skrbi za promocijske dejavnosti proge. Poudaril je, da bi se morale tako lokalne skupnosti kot tudi Slovenske železnice bolj zavedati pomena in potenciala najlepše železniške povezave med osrednjo Evropo in morjem, ki pa je danes v zelo slabem stanju.
Prav zaradi lepot gorske lepotice, kot so bohinjsko progo tudi poimenovali, jo občine želijo vpisati na Unescov seznam svetovne dediščine. Tako se bo posebna petčlanska komisija, sestavljena iz predstavnikov občin, Slovenskih železnic in železniškega muzeja, ki se bo z nekaj zamude prvič srečala jeseni, proučila možnosti za vpis, ovrednotila progo, prednosti in omejitve vpisa ter ocenila stroške, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala direktorica tolminske občinske uprave Verena Tuta. Občina Tolmin namreč usklajuje dejavnosti za uvrstitev proge v dediščino Unesca.
V Slovenskih železnicah poudarjajo, da sodelujejo z lokalnimi skupnostmi. "Zanimanje domačih in tujih turistov se je zelo povečalo, saj je povpraševanje po vožnjah z muzejskim vlakom skoraj trikrat večje kot lani, tako da vsem tudi ne moremo ustreči," so povedali.
Po njihovih podatkih je v prvi polovici lanskega leta po bohinjski progi peljalo 13, letos pa 20 muzejskih vlakov. Prejšnja leta so med tujimi gosti prevladovali Nemci, letos so imeli že šest muzejskih vlakov s turisti iz Francije, ki so se peljali na izlet po dolini Soče in v Goriška Brda. Veča se tudi zanimanje angleških, švicarskih in japonskih turistov, pojasnjujejo v Slovenskih železnicah.
Na večje zanimanje za bohinjsko progo kaže tudi porast potnikov in prometa. Lani so med Jesenicami in Sežano prepeljali 445.000 potnikov, kar je za petino več kot leta 2002. V letošnjih prvih šestih mesecih so po tirih ob Soči prepeljali 289.000 ton tovora, kar je dobrih 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tudi z avtovlakom je bilo med januarjem in majem letos skozi bohinjski predor prepeljanih za skoraj desetino več vozil, junijsko povečanje pa je skoraj 13-odstotno, so še izpostavili v Slovenskih železnicah. |
Komentarji |
25.07.2007 09:02
tminc |
Škoda, taka politika se vodi okrog drugega tira iz kopra, tu pa se skorajda zarašča uporabna proga, pa še lepa je.
Lahko bi jo uporabili za drugi tir z malimi stroški.
Res pa je da je mogoče draga za vzdrževanje, glede na teren po katrem poteka (baška grapa) |
25.07.2007 09:11
tminc |
Škoda, taka politika se vodi okrog drugega tira iz kopra, tu pa se skorajda zarašča uporabna proga, pa še lepa je.
Lahko bi jo uporabili za drugi tir z malimi stroški.
Res pa je da je mogoče draga za vzdrževanje, glede na teren po katrem poteka (baška grapa) |
|
|
Trenutno 2 poslušalca.
