Blumarji so značilna pustna maska te najbolj oddaljene in odročne gorske vasice na nadmorski višini sedemsto petdeset metrov tik za državno mejo v občini Podbonesec in v bližini naše najbolj zahodne vasice Robidišče. Cesta za Črni vrh se odcepi v Logu, vzpon je dolg kar 13 kilometrov, tu so še vasi Špehonja, Kal, Arbeč in Pačejda.
Oprava Blumarjev je zelo značilna in neprimerljiva z drugimi okolji, oblečeni so v belo, v bele hlače in srajco, nogavice so volnene, copati pa so značilni šivani črni. Na hrbet jim z vrvjo zvečejo tri zvonce, najbolj značilno in nezgrešljivo pa je pokrivalo. To je v tulec spleteno iz slame, z vrha pokrivala pa štrlijo barvani trakovi. V roki imajo nepogrešljivo kovano palico.
Kot je običajno pri pustnih združbah blumarji sprejemajo samo neporočene odrasle fante, vsaj nekoč je bilo tako, sedaj pa so se sprevodu pridružili tudi desetletni otroci.
Blumarje vodi pustni vodja, ki jih v teku vodi po dveh vaseh , po Črnem vrhu in Pačejdi. Toliko kolikor je tisto leto odraslih fantov v druščini, toliko krat morajo preteči krog med vasema. Pri tem se blumarji ustavljajo po hišah. Blumarji odganjajo zimo, zato dobijo za dar vse, kar jim gospodinje ponudijo, sladkarije in pijačo, predvsem štruklje in gubanco.
Pri teku skozi vas zganjajo velik trušč z zvonci. 
Tudi njihovo ime – blumarji, poraja različna ugibanja. Domačini pravijo, da naziv Blumarji izhaja iz nemške besede blumen, kar pomeni rože in kar naj bi pomenilo, da zima odhaja in da prihaja čas cvetenja.
Tokrat smo v Črnem vrhu srečali tudi Sebastjana Rosa etnologa iz Primorske univerze Koper, ki pravi, da omenjena razlaga ne zdrži in da naziv blumarji izhaja iz zvena, ki ga delajo zvonci, blum , blum , blum.
Tradicija pustovanja v Beneški Sloveniji je v osnovi taka kot pred stoletji, nekaj sprememb pa je, pustovanje poteka le v nedeljo popoldan, ko se izseljenci, ki živijo v Furlaniji, vračajo domov v opustele vasi. V Črnem vrhu dandanes živi okoli 40 ljudi, nekoč po vojni je tam živelo 400 ljudi, med vojnama pa celo 600 ljudi. |
