Viljem Černo je profesor slovenščine in italijanščine, tudi pesnik, zadnjih 50 let pa najširše znan kot odločen narodni buditelj v italijanskem zamejstvu. Rodil se je leta 1937 v Bardu v Terski dolini, obiskoval je učiteljišče v Gorici ter doštudiral na univerzi v Trstu. Kot učitelj slovenščine je deloval v rodnem Bardu, kasneje kot profesor v Čentu. Doktoriral je s temo izseljevanja iz beneških vasi v času po vojni. Bilj je predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, član slovenske kulturno-gospodarske zveze, organizator najrazličnejših srečanj izseljencev in sosednjih narodov, urejal je tudi pomembna slovenska časopisa v zamejstvu Matajur in Dom. Še vedno je predsednik slovenske Narodne in študijske knjižnice v Trstu, v Reziji poučuje slovenski jezik, predava pa tudi na univerzi za tretje življensko obdobje v Vidmu.
Vendar pa na beneškem večeru v Kobaridu za pregled življenjske poti in zaslug prof. Viljema Černa, ki je med drugim prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije, ni bilo časa, saj je bila beseda, ki jo je vodil predsednik uprave Ustanove Fundacije poti miru v Posočju Zdravko Likar, posvečena pretežno pomenu zavzemanja za ohranitev slovenske besede in slovenske zavesti med Slovenci v Videmski pokrajini. Prof. Viljem Černo je svoj pozdrav nabito polni dvorani začel takole:
izjava Viljem Černo 1
V osrednjem delu večera je prof. Černo izpostavil močan nacionalistični pritisk, ki so ga na Slovence izvajale v njegovi mladosti fašistične oblasti, tudi po prenehanju le teh pa so se oblikovale skupine, ki so podpihovale sovraštvo do Slovencev. Slovenci za mejo so velike upe stavili na sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Pri oblikovanju predloga za ta zakon je že od začetka sodeloval tudi prof. Černo, ki je na kobariškem večeru prisotnim povedal, da kljub velikim uspehom, ki so jih od tedaj dosegli, Slovenci v Videmski pokrajini še močno čutijo mejo, čeprav le-te fizično ni. Meja, ki jo prečkamo sedaj, je v naravi tako prijetna, da se lahko počutimo kot lastovice, je dejal prof. Černo v upanju, da ta prečkanja ne bi bila enostranska:
izjava Viljem Černo 2
Umetnost, arhitekturo in cerkveno opremo v Terskih dolinah je v večeru na kratko predstavila Luiza Ker.
Po besedah prof. Černa je bilo to srečanje posebej lepo zato, ker se je lahko Slovencem ob Soči predstavila mlada generacija zamejskih Slovencev, med katere sodi tudi italijanski raziskovalec, jezikoslovec, prof. Roberto Dapit, ki se že vrsto let ukvarja s slovenskimi narečji v Videmski pokrajini, ter to tudi poučuje na fakultetah v Ljubljani in Vidmu. Ob dolgoletnem poglabljanju v jezik Slovencev ob meji in poznavanju trenutne kulturno jezikovne situacije v zamejstvu ni skrival svojega pesimizma in skepse, kakšna usoda čaka ta narečja v prihodnosti:
izjava Roberto Dapit
V Kobaridu so za kulturni program poskrbeli mladi zamejski glasbeniki: harmonikar Loris Ker iz novoustanovljene glasbene šole v terskih dolinah, ki deluje v okviru Glasbene Matice, moški pevski zbor Barski oktet ter terski ansambel Cunjiarji z sinom Viljema Černa Igorjem Černom na čelu. Večer je zaključila pokušina prave terske frike na polenti, ki je bila na prazniku frike v Tolminu tudi zmagovalna frika v letošnjem letu. Navzoč pa je bil tudi župan občine Bardo Marciol Guido, ki je v italijanščini navzoče pozdravil z obljubo, da bo skrbel, da bodo lahko Slovenci v njegovi občini nadaljevali to, kar prijateljska naroda povezuje. |
