13.11.2009, Špela Kranjc Trentarji, vikendaši in Triglavski narodni park Trentarji na vikendaštvo gledajo kot na nekakšno ˝nujno zlo˝. Ohranjanje kulturne krajine je za domačine osrednja norma vedenja, skozi katero ocenjujejo tako vikendaše kot tudi Triglavski narodni park. Če vikendašev ne bi bilo, bi se po mnenju Trentarjev kulturna krajina skozi zadnja desetletja še bolj spremenila. Obenem med negativnimi stranmi izpostavljajo nekatere, ki jo z neohranjanjem tradicionalne arhitekture in nekošenjem prav tako spreminjajo, vnašanje drugačnih navad in neizkoriščen nepremičninski potencial objektov za domačine, ki bi lahko nek objekt uredili v turistični, če ga ne bi odkupil vikendaš.

To so le nekatere od ugotovitev, do katerih je pri pisanju doktorske dizertacije prišel geograf in filozof dr. Matej Vranješ, sicer predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Koper in zaposlen v Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Njegova doktorska dizertacija je lani izšla v knjižni obliki z naslovom Prostor, teritorij, kraj: produkcije lokalnosti v Trenti in na Soči, naslov Vranješevega četrtkovega predavanja v tolminski knjižnici pa je bil Trentarji, vikendaši in Triglavski narodni park. Kot je povedal avtor, ga je pri raziskovanju zanimalo, kako razmišljajo domačini ter kakšne so njihove vrednote do okolja in prostora, posebej pa ga je zanimal njihov odnos do krajinskih sprememb. V ta namen je nekaj mesecev celo bival v Trenti, ki je sicer daleč največje strnjeno poseljeno območje v Triglavskem narodnem parku, in opravil mnogo intervjujev z domačini, za katere je zaraščanje pašnih površin in propadanje objektov prioritetno vprašanje. Kot poudarja, v knjigi ne navaja svojih stališč, ampak le interpretacije stališč domačinov oz. njihovega doživljanja ˝zelene puščave˝, kot je situacijo poimenoval Vranješ. Po ocenah domačinov naj bi bilo danes na območju Trente vikendašev trikrat več kot njih, kar prinaša veliko dvigovanje cen nepremičnin, ki domačinom niso več dostopne, obenem pa imajo vikendaši poleg materialnega tudi večji socialni kapital, torej prave zveze. Prav zato, izpostavljajo domačini, lahko kmetijske objekte spreminjajo v počitniške, kar Zakon o Triglavskem narodnem parku sicer prepoveduje. Kot je še povedal Vranješ, domačini poleg ohranjanja kulturne krajine zelo cenijo pomoč in sodelovanje vikendašev v lokalni skupnosti v razvojnem smislu, relativno revitalizacijo doline pa je prinesel tudi nastanek Informacijskega središča TNP Dom Trenta leta 1994.

Spoštovane bralke in bralci naših vsebin! Komentarje ali druge pripombe lahko odslej posredujete s spletne strani Primorskega vala, ki vam tudi sicer ponuja veliko možnosti.
Hvala za sodelovanje!

Oddajte komentar

 

politika Posvet zadružnikov Severne Primorske, Južne Primorske in Notranjske Občinski svet Tolmin 11. seja Občine Kobarid V Kobaridu 11. redna seja pretežno okoli proračuna Občina Čedad izdala prvo dvojezično italijansko-slovensko izkaznico		gospodarstvo Udor pobočja nad Kobaridom od Posočja ponovno odrezal Bovško Regionalna turistična povezava Smaragdna pot Angleži za trženje Francije uporabili fotografije iz Bovca Sporno mleko v uničenje Učinkovitost občinskih uprav		kultura Danes in nekoč na razglednicah Veseli Slap razbija januarsko mrtvilo na vasi Marjan Bevk, nagrajenec JSKD 42. Srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja Černo bo prejel priznanje Naša Slovenija

 

šport Napoved športnih dogodkov Slovenski futsal srčno proti španskemu Evropsko prvenstvo v futsalu se začenja Športni rezultati minulega konca tedna Jaka Hvala debitiral in prišel do točk		zanimivosti Kako preživeti v družini z Jano Lavtižar Demografska statistika iz župnijskega lista Nevarno križišče v Tolminu Pretok Soče odslej bolj nadzorovan Zgodovinska najdba iz soškega proda		črna kronika Novogoriški policisti bodo ta teden večjo pozornost namenili varnosti pešcev Bovški policisti z akcijo Bodi zvezda, ne meči petard Policija prekinila iskanje pogrešanega 23-letnika Delovna nesreča na Bovškem Reševanje dveh avstrijskih alpinistov – šlo je za minute