|
13.11.2009, Špela Kranjc
 Trentarji, vikendaši in Triglavski narodni parkTrentarji na vikendaštvo gledajo kot na nekakšno ˝nujno zlo˝. Ohranjanje kulturne krajine je za domačine osrednja norma vedenja, skozi katero ocenjujejo tako vikendaše kot tudi Triglavski narodni park. Če vikendašev ne bi bilo, bi se po mnenju Trentarjev kulturna krajina skozi zadnja desetletja še bolj spremenila. Obenem med negativnimi stranmi izpostavljajo nekatere, ki jo z neohranjanjem tradicionalne arhitekture in nekošenjem prav tako spreminjajo, vnašanje drugačnih navad in neizkoriščen nepremičninski potencial objektov za domačine, ki bi lahko nek objekt uredili v turistični, če ga ne bi odkupil vikendaš. |
To so le nekatere od ugotovitev, do katerih je pri pisanju doktorske dizertacije prišel geograf in filozof dr. Matej Vranješ, sicer predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Koper in zaposlen v Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Njegova doktorska dizertacija je lani izšla v knjižni obliki z naslovom Prostor, teritorij, kraj: produkcije lokalnosti v Trenti in na Soči, naslov Vranješevega četrtkovega predavanja v tolminski knjižnici pa je bil Trentarji, vikendaši in Triglavski narodni park.
Kot je povedal avtor, ga je pri raziskovanju zanimalo, kako razmišljajo domačini ter kakšne so njihove vrednote do okolja in prostora, posebej pa ga je zanimal njihov odnos do krajinskih sprememb. V ta namen je nekaj mesecev celo bival v Trenti, ki je sicer daleč največje strnjeno poseljeno območje v Triglavskem narodnem parku, in opravil mnogo intervjujev z domačini, za katere je zaraščanje pašnih površin in propadanje objektov prioritetno vprašanje. Kot poudarja, v knjigi ne navaja svojih stališč, ampak le interpretacije stališč domačinov oz. njihovega doživljanja ˝zelene puščave˝, kot je situacijo poimenoval Vranješ.
Po ocenah domačinov naj bi bilo danes na območju Trente vikendašev trikrat več kot njih, kar prinaša veliko dvigovanje cen nepremičnin, ki domačinom niso več dostopne, obenem pa imajo vikendaši poleg materialnega tudi večji socialni kapital, torej prave zveze. Prav zato, izpostavljajo domačini, lahko kmetijske objekte spreminjajo v počitniške, kar Zakon o Triglavskem narodnem parku sicer prepoveduje. Kot je še povedal Vranješ, domačini poleg ohranjanja kulturne krajine zelo cenijo pomoč in sodelovanje vikendašev v lokalni skupnosti v razvojnem smislu, relativno revitalizacijo doline pa je prinesel tudi nastanek Informacijskega središča TNP Dom Trenta leta 1994. |
Komentarji |
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Alpskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora. |
| |
13.11.2009 17:45
TNP |
in vikendaši hočejo mir za
nje in zverine, zato zavirajo razvoj in delovna mesta domačinov in ti odhajajo! |
13.11.2009 20:32
mafija |
slo pač |
16.11.2009 08:27
nostalgija |
Po vojni so večina prebivalcev Loga in Trente, ki so živeli od Rajbla, nasilno preselili v Idrijo in Kočevje. Vse za blagor nove pravične ureditve. Potem so še kozam odpovedali pravico obstoja. Pa kljub vsemu so ljudje še ostali. Danes, ko bi lahko za silo popravili kriminalno početje do teh ljudi, so jim ta isti že v 80 letih nadali nov jarem TNP, ki poskuša upravljati ta prostor na soroden način. Vikendaši so anomalija časa, ko vrednote gospodarnega obnašanja in odnosa do zemlje in ljudi, niso bile vredne počenega groša. To je samo še ena žalostna zgodba nas Primorcev, potem, ko nam je uspelo premagati fašizem. |
|
|
