|
07.10.2008, Miloš Batistuta
 Cesta Kobarid Trnovo dolgo v obnoviKonec avgusta so delavci Cestnega podjetja Gorica pričeli z obnovo glavne posoške magistrale in edine ceste, ki povezuje Tolmin s Bovcem, sicer regionalne ceste na odseku med Kobaridom in Trnovim.
|
Investitor obnove državne ceste med Kobaridom in Trnovim je Ministrstvo za promet oziroma Družba RS za ceste, obnova tri in pol kilometrskega odseka pa bo stala šest milijonov evrov.
Projektanti so po besedah Boža Kordina z Direkcije Rs za ceste izrisali dve rešitvi, eno z gradnjo dveh predorov in drugo, ki je obveljala in pri kateri bodo obstoječo cesto razširili, predvsem pa je dvakrat cenejša od prve rešitve. Dela sedaj potekajo na treh odsekih, ta dela nameravajo dokončati do naslednje jeseni, potem pa bodo dela po projektu nadaljevali. Prvo gradbišče se pričenja takoj po koncu kobariške obvoznice, omenjeni odsek je dolg 540 metrov, drugo gradbišče – v bližini odcepa za kolovoz, ki pelje do Toncovega gradu, je dolgo tristo metrov, tretji odsek pa je stometrski del, kjer je v lanskih jesenskih neurjih odneslo del ceste.
Znano je, da je cesta med Kobaridom in Trnovim na nekaterih ovinkih tako ozka, da morajo tovornjaki in avtobusi zapeljati na nasprotni vozni pas, pri tem pa predvsem v času turistične sezone nastajajo prometni zamaški. Po obnovi bosta vozna pasova široka dvakrat po tri metre, tako da bo cesta končno omogočala normalno prevoznost.
Najbolj zahtevna dela nameravajo končati do pričetka naslednje turistične sezone, zaključek del pa najavljajo naslednjo jesen. Direktor Cestnega podjetja Gorica Jože Brecelj pravi, da zaenkrat dela potekajo samo podnevi, ko pa bodo gradbišča zadosti oddaljena od Kobarida pa bodo dela potekala 24 ur na dan, tudi ponoči.
Obnova omenjene ceste je za Posočje prav gotovo takega pomena, kot je za Slovenijo avtocestni križ, zato pa se moramo sprijazniti s prometnim režimom in občasnimi popolnimi zaporami.
Poleg obnove osrednje posoške magistrale bodo hkrati in za interventne primere uredili obvoz oziroma obnovili nekdanjo – staro cesto ob Soči med Napoleonovim mostom v Kobaridu in Trnovim. Župan občine Kobarid Robert Kavčič se nadeja, da bo obnovljena stara cesta spet nova turistična priložnost, saj bo zelo primerna za kolesarje in sprehajalce.
|
Komentarji |
07.10.2008 17:23
Peter |
Bolje da se dolgo obnavlja kot nikoli.Škoda je le,da niso izbrali rešitev s tuneli.Tako bi bilo tudi zapor na cesti manj. |
07.10.2008 17:59
Pavel |
Kot začasna, provizorična rešitev je sprejemljiva, toda odločujoči bi morali zavrniti obe varianti, ker pomeni to metanje denarja stran in motnjo prometa.
Kako slovenska vlada in mediji gledajo na to, da pomeni ta packarija toliko kot slovenski cestni križ, mi ni razumljivo. Ljudje ob Soči smo torej toliko manj vredni!, za nas je neka manj isto kot za druge vse.
Hvala tovariš novinar za takšno razlago!
Ko smo se borili za te kraje, nam tega niso tako povedali.
Že vrabci pojejo in italijani so to načrtovali!, da bi morala iti cesta kot obvoznica mimo Idrskega po zahodni strani, čez sv. Antona, potem po senožetih naprej (navzdol k Trnovemu odcep) in tako bi prišla gor pri "pulverieri" oz. Kredi. Nobenih pedorov, le kakšen most in brez vsakih prometnih motenj.
To je varianta, o kateri so ljudje govorili in upali in šele kasneje so slišali, da so tudi lahi tako načrtovali. Torej iz dveh plati potrjeno.
Pričnite projektirati! Soška magistrala mora imeti pri vseh krajih obvoznice, širina kot se spodobi, omogočati mora povsod hitrost 90 km na uro. Taka povezava mora iti do konfina v Benečijo in pod Predelom (predor) na avtocesto pri Trbižu oz. na gorenjsko avtocesto.
Dragi tovariši, za to smo se borili in so se borili tudi mlajši, vi nas pa imate v obraz zanorca! Zaradi tega še ni rečeno, da smo res bedaki.
Torej, dolgo obnavljanje po napačnem projektu, pomeni le izgubo časa in priložnosti ene generacije, ki ste jo sedaj, s tako podcenjujočo odločitvijo zapravili.
Hvala!
To je naš križ in ne cestni križ!
Vi tovariši ste pa prva postaja na našem križevem potu! |
08.10.2008 07:36
ezop |
Bravo Pavle, lepo povedano.Ampak ,kaj pomaga. |
09.10.2008 10:33
Puntar |
Naši zastopniki so mlahavi, ker tudi sami niso prepričani, da rabimo kaj boljšega. Ne vedo, nimajo podporo. ...Morali bi ih pikati v rit kar naprej, pa smo obupali in je realno: kaj pomaga!
Ostali smo samo "zadovoljneži", drugi gredo sproti, prihajajo iz vzhoda in glej, tudi njih otroci gredo sproti..., takoj vidijo, koliko je ura, vendar nekaj jih ostaja in tako bomo kmalu slovenska manjšina. No, potem bodo pa bolj pozorni do nas. Ne še, dokler ne... |
09.10.2008 12:07
stmina |
Spet še en primer nerazumnega odločanja in metanja (našega) denarja skozi okno.Kratkovidni so kot osli,samo da se neki dela,da so zapore in narod bo zadovoljen.Figo pa tako planiranje in dolgoročno načrtovanje skozi ekonomske smernice.Še en dokaz več da nas vodijo takoimenovani "strokovnjaki",ampak le za nos,medtem ko sebi pridno polnijo žepe.Smo pač drugorazredni državljani in za nas je vse dobro,edino davke moramo pa le plačati kot vsi ostali. |
10.10.2008 06:04
Inspiracija |
Štiri leta je bilo premalo, že prej so nas oropali domevine, uzeli domovino in upanje, kar nas je še ostalo. |
10.10.2008 06:09
grom |
V diolino Soče, zlasti Z. Posočje vseskozi pošiljajo najslabše, preživelo, z zastarelim mišljenjem, zastarele projekte, ki bi bili primeni za 50 let nazaj, kot je ta cesta ko bo obnovljena po tem projektu skozi Kobariške Klance. Pošiljajo najslabše arhitekte, ki se n epoglobijo v to, kar je avtohtono in kar je prinešeno znekimi tipskimi objekti od drugod; najslabše urbaniste, nikakršne krajinske urbaniste, zlasti ne prometnih in gospodarskih ter kulturnih načrtovanj. |
10.10.2008 06:13
Zljančca |
Slovenci smo ostali in se razvijali uspešno v Soški dolini, benečiji in Ziljski dolini, dokler smo bili (primerjalno z drugimi) z najboljšimi prometnimi in zato gospodarskimi in kulturnimi povezavami oz. pretokom povezani med seboj tukaj. |
10.10.2008 06:17
Zdravko |
Opažam: Ko je to odpadlo, usihamo nepovezani na slovensko stran in boljše na tuje v Bnečiji, Reziji, V Zg. Posočju nikamor, Ziljski dolini, trbižu, ostali Kanalski in Reklanski, Terski dolini... Ni poštene povezave niti na Gorenjsko - Jesenice, niti v Soško dolino in ne teh dveh dolin med seboj - logično. |
10.10.2008 06:27
Puntar |
Nova - vnaprej zastarela cesta ne bo omogočala prave povezave čez Predel, je "usahnila" pretok, sok slovenskega v Rabelj...si že povedal, popolnoma točno.
Zdaj ponujajo plagiat turizma, turistu inspiracijo, adrenalin...Kako pa bo tukaj našel neko preobrazbo zase, kam naj se nasloni, če ste nam ukradli upnje in s tem domovino domačinom. Se izgovarjate, da ni smo ljudstvo pravo, da ni treba zamenjati napačne akterje, da je treba zamenjati ljudi. Ali nas silite, da zamenjamo mi državo?! |
10.10.2008 09:02
Rožca |
Kaj bo ves taprotest, čim so pripeljali gor Naturo 2000 in PALPIS, smo opleli. Že takrat bi morali naši vedeti, kje je zanka, sadaj pa nas imajo v pesti.
Prvo, ker je,m, bi morali doseči, da se PALPIS ne izvaja, absolutno stran od nas.
Določa namreč naselitev medveda in volka, risa, njih stalno zaščito. Saj so medveda dali v prospekt jne človeka, indijanca, aborigina...gorjana.
Dali so nas na nivo vasi na drugi strani, kjer želijo s Slovenci čimprej pomesti, potem pa bodo drugim že omogočili pogoje. Kot je videti, se koncept Juge uresničuje še tudi v Sloveniji. Po zadnjih volitvah pa sploh ne bomo več ljudje. |
10.10.2008 10:08
Medved |
Bodte veseli, de se sploh ki dela. Drugač pa bi glava bolela, če bi vedli kolko stane en meter ceste. Kam le gre nejč vs ta dnar? |
10.10.2008 14:04
mičo |
Pavle, to kr si napisu je točno.
O tem se je ves čas govorilo, da naj bo cesta nad Trnovim.
Glede tele obnove pa mam pomisleke o smotrnosti pa še o čem. Nisem osamljen ko razmišljam, da bi to cesto pustili tako kot je, jo kvalitetno vzdrževali, jo imeli kot nek zgodovinski prikaz, dočim bi napravili po dolini vadukt.
Ta način gradnje ni nč novega v tujini, ni treba nobenih tunelov. |
15.10.2008 15:10
Peter |
Žalostno je,da 63 let po vojni ni bila razširjena na širino 6 m.Lepša povezava je preko Žage in Učeje po Terski dolini do Tarcenta,ki pa je malo prometna. |
16.10.2008 08:35
Fičo |
Ko gledam anketo glede te ceste, se tokrat, pa ne prvič sprašujem, zakaj jih objavljajo šele sedaj, zakaj šele sedaj nas sprašujejo kaj si mislimo.
Če bi jo opravili prej, bi jim verjetno porušilo umotvorne načrte.
Plačuješ cestnino, pa še in še ti pobirajo solde,ampak nihče te ne pita kaj si mislimo recimo o taki cestni povezavi.
Menim, da bi to cesto morali le vzdrževati in zaradi dolgoročne rešitve zgraditi povezavo o kateri so že lahi mel načrte. Brez kvalitetne cestne povezave ni razvoja.
Ma kaj sploh tu jamramo, saj nas nihče resno ne jemlje. |
17.10.2008 20:45
Rejda |
Kljub vsem prigodam in nezgodam, pa lahko čestitam županu Daniju Krivcu,ki je prvi dosedaj korenito posegel v obnovo te ceste z željo po hitrejšem in varnejšem dostopu do te doline in obratno. Domnevam, da je trdo delal za ta uspeh. |
20.10.2008 19:03
RePe |
Cesta Žaga - Kobarid . Ta cesta je bila mimogrede "potihem" prekategorizirana in je sedaj manjšega pomena kot "famozna" Keltika. Ta cesta (Kobarid-Bovec in naprej na Predel proti Avstriji) je naravna in najkraša povezava Primorske s Kanalsko dolino in z Avstrijo(Koroško) zato bi morala biti vsaj enakovredna Keltiki. Na žalost je prevladal "Idrijski lobi" in je postala zgoraj omenjena povezava obrobnega pomena. Ob zdajšnijh delih, ki so vsekakor dobrodošla pa ne bi smeli opustiti misli na predor oz. tunel. Tudi popravljena cesta bo še vedno polna ovinkov in problematiènega vzdrževanja. Zato politikom z našega konca in vsem ki imajo vpliv priporočam da stopijo skupaj in "lobirajo" za tunel saj so Italijani med obema vojnama že imeli v načrtih gradnjo predora Kobarid - Trnovo. Kratkoročni stroški bi se s tem seveda poveèali (sestava kamnin, vdori vode) vendar bi bile nadalnje koristi (odpadejo zašèitne mreže, posipanje, èišèenje, dolgoroènost rešitve, uporaba zdajšnje ceste v turistiène namene) velike. Èe za primerjavo pogledate samo v Italijo so tam takšne gradnje pogoste in speljane v še bolj zahtevnih razmerah. Najzahtevnejši del pa je seveda finančni |
21.10.2008 12:39
Peter |
Strinjam se s teboj.Cesta bo odslej res širša,bo pa odslej bolj nevarna zaradi možnosti padanja kamenja ali skal.Ne smemo pozabiti,da je zgornja Soška dolina potresno območje.Z gradnjo predora bi odpadle vse te nevarnosti. |
|
|
Trenutno 6 poslušalcev.
