Čebelarsko društvo Tolmin praznuje letos sto letnico ustanovitve; leta 1908 ustanovljeno društvo na Grahovem je bilo celo prvo čebelarsko društvo na takratnem Goriškem.
Stoletnico čebelarskega društva, ki je bilo leta 1908 ustanovljeno na Grahovem ob Bači bodo tolminski čebelarji praznovali štiriindvajsetega julija na Grahovem. Tam bodo na stavbi nekdanje osnovne šole, kjer je društvo imelo ustanovni zbor, postavili spominsko obeležje, za tolminski Kmečki praznik v mesecu oktobru bodo širše predstavili čebelarstvo, kanijo pa izdati tudi zbornik. Takratno čebelarsko društvo Grahovo ob Bači je bila podružnica Kranjskega čebelarskega društva, in je pokrivalo sodna okraja Tolmin in Cerkno. Seveda se je tudi pred ustanovitvijo društva čebelarilo, saj je vosek nekoč pomenil sredstvo za razsvetljavo, med pa je bil pomembno hranilo in sladilo, vendar pa je ustanovitev slovenskega čebelarskega društva imelo za tiste čase velik narodnostni pomen. Gre tudi za prvo organizirano delovanje čebelarjev, ki so na tak način lažje kupovali pripomočke za čebelarjenje, združeni pa so tudi lažje prodajali svoje pridelke – med in vosek. Takrat je na Tolminskem bilo 2807 panjev, na Bovškem 625, ter 411 na Cerkljanskem. Danes Čebelarsko društvo Tolmin združuje 150 čebelarjev iz občin Bovec, Kobarid in Tolmin, ki imajo skupaj 2240 panjev. Največ priznanj s čebelarskih tekmovanj prinašajo na račun lipovega medu. Tako kot drugje v Sloveniji oziroma Evropi nasploh pa tolminske čebelarje skrbi izginjanje čebel, letošnja zima jih je še posebej hudo prizadela. Propadlo je kar 26 % vseh panjev, torej dobra četrtina vseh. Vzrok za preplah, ki pa mu znanost še ni dala odgovora je varoja, klop indijske čebele, ki zajeda čebele. Največ panjev je propadlo na največjem ravninskem področju Tolminske med Idrijo pri Bači in Kamnem. Čebelarji pričakujejo, da bodo o vzrokih, ki so kompleksni, svoje odgovore dale ustrezne državne službe in veterinarska inšpekcija.
iz lastnih izkušenj povem... da je večina čebeljih družin preko zime propadla po dolini zaradi brezpašnega obdobja (julij, avgust - suho vroče poletje), nepravočasnega ukrepanja pri zatiranju varoje in lahko še česa. Seveda, pripomorejo tudi strupi, katere kmetje, vrtičkarji in drugi sporoščajo v okolje. http://razgledi.net/blog/2008/05/11/v-evropi-pristojni-do-pomorov-cebel-se-brezbrizni-v-zda-ne-vec/
Trenutno 16 poslušalcev.
