|
30.04.2008, Miloš Batistuta
 Zapuščene hiše in varnost Skoraj v vsakem kraju so tudi razpadajoče hiše , kjer lastnik ni znan, oziroma se dediči ne morejo dogovoriti o načinu upravljanja premoženja, opuščene hiše pa kupujejo tudi osebe, ki potem čakajo z obnovo. Poglejmo kdo je pristojen v primeru ogrožanja varnosti javne površine. |
Tokrat poglejmo primer Gase, skupaj s Klancem najstarejšega dela Tolmina. Tam je vsaj pet hiš , ki so prazne in nenaseljene že vsaj dvajset in več let., v nekaterih primerih pa bi lahko govorili o ogrožanju varnosti na javni površini.
Hiši na Bregu trinajst in petnajst si je ogledal tudi gradbeni inšpektor iz Inšpektorata RS za okolje in prostor, le ta je v letu 2007 novemu lastniku omenjenih stavb naložil, da odstrani del napušča na enem objektu in učvrsti del napušča na drugem objektu, da ne bosta ogrožala varnosti na javni površini. Lastnik objektov je naložene ukrepe izvršil, objekti pa sedaj, tako pravi gradbeni inšpektor , varnosti na javni površini ne ogrožajo. Sosedi in uporabniki te ulice pa menijo drugače, predvsem so vprašljivi tramovi, ki so ostali od lani sesute strehe, ter drog za elektriko in telefonske kable, ki je vgrajen v razpokan zid.
Na občini Tolmin pravijo , da niso pristojni v primerih, ko objekt pomeni nevarnost za javno površino, v tem primeru je pristojen prej omenjeni gradbeni inšpektor. Vkolikor pa pride dom ogrožanja varnosti je prav občina tista ustanova, ki poda prijavo na inšpektorat.
Pač pa je občina po novem, od petnajstega aprila dalje pristojna v primerih, ko objekt moti izgled okolice. Občina lahko naroči ureditev zapuščene hiše in račun izstavi lastniku, ali se s hipoteko knjiži na nepremičnino.
Po drugi strani pa so zapuščene hiše, ki jih lastniki ne upravljajo ustrezno, predmet velikega povpraševanja, mnogi bi jih radi kupili in obnovili, vendar pa je znano, kako težko je priti do lastnikov. |
Komentarji |
02.05.2008 10:45
tminc |
Kdo bo odgovoren, ce se komu kaj zgodi na tem delu? Odgovornost boste zvračali drug na drugega. Oškodovanec pa bog pomagaj. Žalostno. |
06.05.2008 10:34
vojkol |
Ne bom se spuščal v problem nevarnosti, ki je vsekakor pomemben, temveč bi rad nekaj povedal o ne-odnosu, ki je pri nas na nepremičninskem polju, z razliko od nekaterih "starejših" kapitalističnih držav, še zlasti pogost. V razvitem kapitalizmu država bdi nad sposobnostjo lastnikov kapitala (s tem pa tudi nad lastniki nepremičnin), saj jih s svojimi instrumenti (davki, prispevki, taksami, tudi kaznimi) priganja k umnemu gospodarjenju. Zavedajo se namreč dejstva, da ima le od razumnega gospodarjenja korist tudi sama. Zato na pravilu "lastnina zavezuje" temelječi predpisi vzdržujejo minimalno kondicijo gospodarske moči. Pri nas tega pravila ne poznamo, zato pa v kombinacija tega manjka in ob primerni dozi slovenske nevoščljivosti, trme, jeze, dosmrtnih dednih zamer med sorodniki, prevelikih in nerealnih pričakovanj lastnikov... pripelje do tega, da še zlasti na podeželju vse več nepremičnin, tudi kulturnih biserov, propade. In ogroža. In koga zadeva nato najmanj skrbi? Praviloma lastnika. In kaj narediti? Pričakovanja, da se bo lastnik spremenil in ravnal drugače, so ob že opisanih značajski lastnostih lastnika nerealna. Bi lahko rekli, da tega filma še dolgo ne bomo videli. Zato bi morala biti na potezi država. Ta pa je prezaposlena z visoko politiko. Tako ostane le še občina, ki lahko, če je dovolj vztrajna, delno spreminja razmere na bolje. Kako? Tako da vztrajno opozarja lastnika na ureditev nepremičnine (in praviloma ni težko najti razlogov za to) s svojimi pravnimi akti in s svojo aktivnostjo, v primeru lastnikovega neodzivanja, postane lastnica nepremičnine. Reševanje stanovanjskih problemov mladih družin? Tudi morda. |
06.05.2008 17:35
pameti prosim |
vojkol. Glede na to kar si napisal ti privoščim, da ostaneš brez denarja, tako da ne boš mogel več dostojno vzdrževati svoje hiše, nato pa naj te občina vrže na cesto, da boš lahko beračil in spal po klopcah. Ali pa, da bi bi nekaj časa z družino živel v "kulturnem biseru" z meter debelimi zidovi, nizkimi stropovi, majhnimi okni... Vse skupaj pa spomeniško zaščiteno, da ne moreš niti zgraditi prizidka, niti dvigniti podstrešja... Malo pameti lepo prosim vojkol. |
06.05.2008 23:02
vojkol |
Hudo mi je, ko mi nekdo privoščljivo želi nesrečo, ter me ob tem prosi za nekaj malega pameti. Mislim, da sem bil s svojim pisanjem dokaj jasen in nikakor nisem govoril o stvareh, ki mi jih sedaj polagate v usta. V članku je govora o nenaseljenih in praznih hišah že več kot dvajset let in o tem sem sam tudi pisal, če pa ste želeli moj komentar razumeti drugače, tako kot je vam prav, pa naj bo tako. Slabih namenov nikakor nisem imel. Opozoril sem le na vzroke, ki največkrat, zlasti na podeželju, pripeljejo do opisanega stanja. Rad bi vam še povedal, da del vaše privoščljivosti že uživam, živim namreč v skorajda tristo let stari hiši, spomeniško zaščiteni, z nizkimi stropovi in več kot meter debelimi zidovi, ki sem jo skorajda v celoti saniral dobesedno s svojimi rokami. Takih hiš je v mestu ob morju, kjer živim, še kar nekaj in taki kot ste vi jih morda tudi občudujete. In nekaj podobnega sedaj delam tudi v vaših krajih, na planoti med Bačo in Idrijco. Verjemite mi, da pišem o meni dodobra poznanih zadevah, ki nimajo nobene povezave z revščino, beračenjem in spanjem po klopcah. |
07.05.2008 09:05
kanauc |
bravo vojkol, sam ta zadnje je treba kdaj mal hitreje premikat:) |
11.05.2008 21:16
pameti prosim |
vojkol, nisem te hotel žaliti, le nazorno sem opisal kaj se dogaja v zlatih zahodnih državah. Mislim, da tudi ti ne bi z veseljem dal iz rok hiše v katero so svoj trud vlagali že rodovi tvojih prednikov. Moraš vzeti v račun tudi to, da nekateri nimajo znanja, da bi sami popravljali hišo, še manj pa denarja za obnovo, ki je ponavadi kar precejšen strošek. Če pa sva že pri debelih zidovih, si oglej kako bajtarsko hišo, kot so bile včasih v naših krajih standardne. Sem prepričan, da v takšni ob morju gotovo ne živiš. Je bila vedno razlika v standardu na relaciji alpe - morje. Ne razumem pa tudi takšnih kot si ti, ki imajo kar po dve ali več dobrih hiš. Saj si lahko ob istem času le v eni, spiš v eni postelji, serješ v eno školjko. Posledično se zvišujejo cene, ker nekateri pokupijo po več hiš. Ne vem ali mogoče čakate da se bodo cene še bolj dvignile in boste takrat prodajali? |
11.05.2008 23:17
vojkol |
Še vedno ne razumem, kaj mi hočete povedati. Zopet vas moram razočarati. Z veseljem in kar lahkega srca sem se odpovedal, skupaj z bratoma, šestim hišam, ki so bile naši družini po drugi svetovni vojni odvzete (dokumentirano) in nato nacionalizirane. Zakaj? Ne vem. Morda zato, ker živim za danes in jutri in ne za včeraj. Morda zato, da ne bi ustvarjali novih krivic ljudem, ki niso nič krivi, da živijo v njih... V vašem pisanju želite na vsak način najti opravičilo za neodgovorno ravnanje lastnikov nepremičnin, ki pripelje do njihovega propada. In samo na to sem opozoril v svojem pisanju. In prav odnos do truda naših prednikov, o katerem sami pišete, je tista zaveza, ki bi potomce morala voditi pri upravljanju z nepremičninami. Verjamem, da bi se predniki hudovali, če bi lahko videli, kako so potomci uničili njihove, če hočete - žulje. In zato gre. V skrajnosti ni pomembno, kdo uživa neko dobrino, da jo le uživa. Ko je ni več, je škoda besed. In vse te ruševine so bile nekoč "dobre hiše", ki pa jih je odgovornost zapustila. In tisti stavki na koncu pisanja so povsem odveč, lasje so prekratki za vlečenje... |
12.05.2008 09:17
pameti prosim |
Na kratko:. Nisem navdušen nad tem, da podpiraš idejo, da lahko država ali občina odvzame lastnino posamezniku. |
|
|
Trenutno 17 poslušalcev.
